Howe Gelb (Giant Sand) - 'Življenje je kot nihalo'

http://www.rockonnet.com/clanek.php?id=5&article=11608

Giant Sand plujejo v glasbeni sceni že vse od osemdesetih. Zdaj že legendarna ameriška skupina velja za pionirje puščavskega rocka, ki so pod vodstvom karizmatičnega Howeja Gelba pripravili teren za skupine kot so Calexico, Green On Red, Friendz of Dean Martinez in druge.

Na intervju je Howe Gelb odgovarjal, medtem ko je čakal na vlak za Sevilijo v Španiji. V misli se mi je prikradla filmska podoba njega, kako na zaprašenem peronu sedi na majhni beli klopci in piše. V ozadju pa je slišati hrup parne lokomotive. To ne pomeni, da so Howe in Giant Sand bend, ki živi v preteklosti, le vzbudil mi je izlet v nostalgično preteklost divjega zahoda in ameriške pristnosti. Pravkar je izšla španska verzija plošče proVISIONS, oblegan je s strani španskih novinarjev, a si je vseeno vzel minuto predaha, da mi je poslal spodnji tekst. Odgovore je pisal preko telefona - sedeti na vročini perona (saj vem, da je sedel notri, kjer veselo pihlja klima, ampak malo dramatskega vložka ne škodi) in tipkati po miniaturnih tipkah odgovore neznani osebi priča o veliki in dobrodušni osebi, ki je rada v stiku z ljudmi, prizemljen roker s posluhom za sočloveka.

Ime tvojega benda – Giant Sandworms (Giant Sand) prihaja iz knjige Franka Herberta Dune, ste bili fani knjig?
Ko se poimenoval bend, knjig nisem poznal. Ko sem iskal ime, sem slučajno videl sliko velikanskega peščenega črva in slika mi je bila takoj jasna. Ljubim filmsko verzijo Davida Lyncha, film je osupljiv.

Si konstanta v bendu; veliko ostalih članov se je skozi leta spreminjalo. Je ta proces težak?
Včasih je težko,včasih pa je to darilo.

Gostje v bendu; je kakšno ime, ki je pustilo trajen pečat nate?
Vsi so imeli svojo vlogo na evoluciji benda... npr. bobnarji so naredili čudovit posel. Sedaj Tommy Larkins igra z Jonathanom Richmanom, Winston Watson je pet let igral z Bob Dylanom, John Convertino sedaj igra v Calexico. Jeremy Gara je v Arcade Fire in Peter Dombrowski je sedaj v bendu, kateri igra tudi z Isobel Campbell in Markom Laneganom. Najbolj impresiven član je bil tudi moj prijatelj Rainer Ptacek, ki je bil tu že na začetku. Rojen je bil v vzhodnem Berlinu, rasel v Chichagu, kjer je igral kitaro. Spoznal sem ga v Tucsonu sredi sedemdesetih in to je počasi preraslo v Giant Sandworms. Njegova glasba je neverjetna, morali bi ga slišati (raineroftucson.com). Leta 1998 je umrl za rakom, ampak je še vedno z mano. Pokazal mi je prvi flamenko akord, in sedaj igram s flamenko cigani.

Leta 2008 si izdal album proVISIONS, zanj pravijo, da je kot atmosferična, vesoljska kolekcija, dovolj strašljiva, da bi lahko bila v Lynchivem filmu, s Southwestern settingom. Kakšen je bil delovni proces?
Moj ustvarjalni proces je vedno enak... ne moram razložiti, dokler ni končan. Rad pa si vzamem veliko prostora za snemanje.

Album je poln melodrame in človeškosti ... Kakšna je bila linija misli, ko si delal na tem materialu?
To je album, ki reflektira današnjo negotovost, v bistvu negotovost kadarkoli. Če je čas kaj, je zagotovo negotov.

Pesem Spiral - there’s a lot of people out there having a hard time tonight … o čem govori ta pesem, kajti preževa jo nekakšna žalost?
Je čas človeka, kako težek je ta svet do ljudi, preveč morilcev, potrebujemo več življenja. Ljudje smo tukaj za življenje, ne za smrt.

Pitch & Sway, vonj po Nick Caveu?
Res? Nick je velik pesnik. Pesem govori o ljudeh, ki se hočejo na ladji upreti. Pesem je navdihnil zadnji predsednik, kot kapitan ladje. Pesem tudi hkrati opozarja poslušalca, da se vse vrne. Življenje je kot nihalo.

ProVISIONS je izšel na Yep Roc. Zakaj zamenjava založbe?
Zdelo se mi je, da je to založba za pevce, pisce, ki so starejši od 50 let. Lahko se motim.

Mi lahko poveš kaj o vizualnem konceptu albuma? Ženska, kri, riba...
Moji hči je posnela to fotografijo. Predstavlja svet, kakršen je zdaj. Ter kako poskrbimo drug za drugega ne glede na to, kako grd je ta proces.

Lahko rečem, da si outlaw poet?
Lahko, čeprav jaz tega ne morem.

Tvoje življenje je delno v Ameriki, delno v Evropi, vpliva to na tvojo kreativnost?
Sem Zemljan. Živim na Zemlji. To je moj dom, vsi moji prijatelji so Zemljani. Tukaj smo lahko zelo kreativni.

Giant Sand je opisan kot one-man bend, z veliko količino zunanjih glasbenih sodelavcev. Kakšna je trenutna deginicija Giant Sanda?
Giant Sand je motoristična tolpa.

Skozi vsa ta leta si bil na mnogih projektih ... Kakšna je razlika med Giant Sand in ostalimi stvari, ki jih še počneš?
To je bend, vse je enako – ko v gverilski opravi efektivno pridem v nevarno pesem ter iz nje. Zakaj nevarna? Pesem se včasih zruši, ko smo še v njen…. Probleme moraš biti pripravljen reševati vsako minuto.

Giant Sand so vedno bili user-friendly, je eden od vzrokov tudi to, da bi radi segli do čim več ljudi?
Rainer in jaz sva bila misli, da moramo polagati nepoznano glasbo ljudem, še posebno če bi jim s tem pomagali do lepšega življenja. To seveda ne deluje vedno, ampak je lepo poizkusiti.

Bi nam lahko zaupal, kako si lotiš pisanja in snemanja pesmi?
Ne – ker na papirju ni smiselno.

Znova si na poti ... Kakšen je občutek?
Vožnja z letalom je najhujši del, ta del me ubija. Toda glasbeno, občutek je najboljši, obiskati ljudi po svetu je fantastično zdravilo. Kakšne noči se definitivno počutim premladega.

Kaj lahko publika pričakuje od Giant Sand?
Vedno je odvisno od publike – od njih dobim energijo. Mogoče bi moral namesto igranja imeti dolge pogovore s poslušalci. Ja! Hvala. Prepričala si me, da bi se morali vsi na koncertu med sabo spoznati in se pogovarjati namesti igrati. Pametno dekle si.

Adios! Howe!

foto: Matej Ograjenšek