zaodrje, predodrje: Veliki zmagovalci letošnjega Brutal Assaulta so… Clawfinger

http://www.rockonnet.com/2013/08/veliki-zmagovalci-letosnjega-brutal-assaulta-so-%E2%80%A6-clawfinger/

Češka/Trdnjava Jaromer
7 – 10. 8. 2013
Letošnji (že osemnajsti po vrsti) češki festival Brutal Assault znova dokazuje, zakaj se splača iti na ta večdnevni dogodek. Karta je v primerjavi z ostalimi festivali zelo ugodna, prav tako je dober nabor nastopajočih – vsako leto pripeljejo svetovne bende vseh metalskih žanrov, ne pozabijo pa tudi na manjše, prav tako kakovostne bende, ki festival še dodatno začinijo. Če dodamo še veliko in raznoliko ponudbo hrane (ki je prav tako cenovno zelo dostopna) ter dobra piva (na festivalskem prostoru stanejo le okoli evro in pol), lahko rečemo, da je ta festival za metalce kot elizijske poljane kjer se toči nektar (pivo) v potokih.
Letošnji Brutal Assault je bil tako kot vsako leto vremensko pester, v sredo in četrtek nas je sonce dodobra obliznilo, petek je bil v znamenju dežja, sobota pa je bila nekje vmes. Nekako tako kakor bendi. Nekateri so bili deževno turobni, nekateri mlačno oblačni, nekateri pa so žgali do konca. Brez slabe vesti lahko napišem da so bili starci Clawfinger številka ena med najbolj žgočimi zasedbami na odru. Zasedba, ki je devetdesetih vladala s komadi kot so Nigger, The Truth, Power, Do What I Say in seveda veliki Biggest & The Best, se je izkazala kot že dolgo ne. Skupina, ki je bila označena kot “mogoče pogledamo” je vrgla množico na noge. Pevec je plezal po ogrodju odra, basist se je iz odra vrgel med ljudi, bend in publika so skupno zabučali in zagotovo pretresli temelje vojaške trdnjave v Josefovu, še toliko bolj zaradi prenovljenega, metaliziranega zvoka. Velika desetka za njih! Prav tako so se po mnenju publike izkazali Biohazard, ki so kljub malce krajšemu nastopu odigrali svoje znane hite. In Flames so sicer vrgli publiko na noge, a Fridén ni več kos svojemu vokalu, škripanje in manjko moči v glasu nista doprinesla nastopu, četudi so se trudili na vso moč. Bili pa so tudi eni redkih, ki so zamujali z nastopom. Glede vokala lahko enako rečem tudi za Fear Factory, slišali smo stare komade, a vokal pevca je že zelo načet in ni več kos svojim linijam. Kar zagotovo ne gre očitati povratnikom Carcass, suveren, energičen in energije poln nastop, katerega je publika vpijala do zadnje note. Vse kar bi zbrani pod odrom mogoče še hoteli je kak svež komad, ki ga bo moč najti na prihajajočem albumu Surgical Steel. Tudi Amorphis s pevcem Tomijem, ki spominja na majhno flaško strupene vsebine, so znova dokazali, da so skupina, ki še dolgo ne bo za odpis; Tomi je prikazal enega izmed najboljših vokalnih predstav na festivalu. Američanom Testament, ki so nastopili na ogrevalnem večeru je malce ponagajal zvok, a koncert je bil korektno odigran, predvsem orinetiran na zadnja dva albuma (The Formation of Damnation, Dark Roots of Earth).
Zvok pa je bil letošnji negativec. Kaj hitro je bilo preglasno in s tem so se izgubili posamezni elementi pri bendih, trušč je občasno preveč izstopal. To se je pokazalo tudi pri Leprous (v Ljubljano prihajajo 24. oktobra) in Ihsahn. Pevec legendarnih black metalcev Emperor, ki sedaj dela solo kariero, je bil prav tako zasenčen s preglasnim ozvočenjem, nastop je sicer bil soliden, a za marsikoga dolgočasen. Francozi Alcest so se znova izkazali, izkazali pa so se tudi poslušalci, kajti black metal, ki se spogleduje s shoegazing elementi ni ravno tipična metalska glasba, a publika je bila nadvse pripravljena na njih. Prav tako se je publika izkazala na nastopu Atari Teenage Riot, ki so nastopili na tretjem manjšem odru. Elektronska glasba, zavita v rahle HC in noise nosilce, je dokaj netipična na metalskih koncertih/festivalih, a so se izkazali kot zelo prilagodljivi – zaigrali so več kot stoprocentno in ujeli ogromno množico metalcev v svoje mreže. Izredno lepa popestritev za vse. Velik plus mora iti tudi zasedbi Novembers Doom, ki so imeli kar dva nastopa, prvi na velikem odru, drugi na malem odru v akustični izvedbi. Poljski black metalci Behemoth se tokrat niso ravno obnesli. Preigrali so predvsem novejše albume, višek nastopa je bil svež komad, ki se bo nahajal na prihajajočem albumu ter brezhibna luč, ki je ustvarila pravo atmosfero in pripomogla k vsaj solidnemu koncertu le njih. Od “manjših” bendov pa moramo nujno izpostaviti tudi Hacride, igrali so že zgodaj popoldan, a to jih ni zmotilo, v pol ure so dokazali, da ne mislijo biti muha enodnevnica, nastop je bil suveren, dodelan in zagotovo vreden vnovičnega poslušanja (namig, novembra pridejo tudi v Slovenijo). Velik plus gre tudi hrvaški zasedbi E.N.D., ki so nastopili na warm up večeru. Fantje vedo kako se stvarem streže, upam, da se spet najdejo tudi na slovenskih odrih. Gojira so s svojim masovnim zvokom in z enim od najbolj suverenih nastopov na letošnjem BA dodobra ogreli publiko za velike Anthrax, le-ti so imeli izpiljen zvok, bendu je dogajalo, Belladonni glas ni zatajil. Na odru smo lahko pozdravili še ene trash metal legende – Overkill, solidno, a postopaško, bend, ki je prekoračil svoj čas na odru in tako odžrl čas še zadnjim, ki so nastopili v isti noči, in sicer zasedbi Cult Of Luna. Njihov nastop naj bi se začel malce pred drugo zjutraj, a se je začele šele okoli pol tretje. Fantje so tako dobili le pol ure, v tem času sicer niso mogli pokazati vsega, a so pokazali in dokazali zakaj so mojstri svoje, sicer ne preveč popularne, podzvrsti metala. Čutiti je bilo sicer, da je napetost na odru, da fantje niso ravno ok, a še vedno profesionalno čustven nastop.
Zvok pa ni bil edini problem. Minus je bilo tudi muhasto vreme. Ravno ko so na oder stopili Izraelci Orphaned Land (20. oktobra igrajo v Mariboru) se je razvila divja nevihta in tako spodila kar nekaj ljudi izpod odra. A bend je to deževno težavo obrnil sebi v prid in zagotovo naredil največjo žurko v dežju. Drugi napad dežja, sicer na srečo v manjšem obsegu smo doživeli na Opeth, ki pa se tudi niso pustili motiti, prijetne, samoironične komentarje so prepletli s komadi kot so The Devil’s Orchard, Deliverence, Demon Of The Fall … Meshuggah so, kar se tiče same glasbe, v svoji ligi, težko se najde bend, ki bi jim konkuriral v tem kar delajo. Sam nastop je bil suveren, korekten, a znova je vsaj na začetku nagajal zvok, kitare so bile pretiho, vse je bilo nekako zadušeno, sicer so tekom koncerta uredili vse, a vseeno, lanskoletni koncert na Dunaju je bil zmagovalni, težko bodo prekosili tisti večer. Izkazali so se tudi bendi kot so Voivod, Hatebreed in Malevolent Creation, zato nimam slabe besede o njih.
Kljub vsem plusom dodajmo še en minus. WC-ji, letos jih je bilo manj kakor prejšnja leta, o čiščenju ni bilo ne sluha ne duha – no duha/vonja je bilo preveč, pri vsej tej množici, preko 15 tisoč ljudi (nekateri govorijo tudi o 20 tisočici) je pač normalno stranišče nuja, pri vsej tej hrani in pijači pa še bolj.
A poteg pod črto – smo že v mislih za naslednje leto, dopust že rezerviran, samo še na imena čakamo.

War From A Harlots Mouth