12.4.2012
O nastopu Shearwater se ni veliko govorilo, tudi pisalo ne. V bistvu je bila že sama napoved koncerta jako skromna. Toda kakor se je znova dokazalo – dobro ime se samo širi. Kajti Menza je bila polna, struktura ljudi pa karseda različna – od tipičnih, poskočnih, mladih hipsterjev, do starejše publike. Slišal se je angleški, italijanski in hrvaški jezik, še metalci smo se znašli tam. Novica o koncertu se je širila od ust do ust, od facebooka do twitterja. Seveda so k obisku doprinesla tudi imena, kot so Swans in Xiu Xiu, kajti člani dotičnega benda sodelujejo tudi v teh eminentnih bendih. Nenazadnje pa je tu še zadnji album Animal Joy, kateri je bil odmik od prejšnjega nekoliko bolj folk žanra k bolj bogatim in tršim rock zvokom. Četudi sami plošči na momente nekaj manjka, pa je bil koncert potrditev, da je bend dobro naštudiran konstrukt, ki je postregel s prijetnim repertuarjem, vse od novega pa do starejšega materiala. Pevec Jonathan Meiburg je s svojim karizmatičnim glasom dokazal, da tudi v živo zveni tako kot na posnetku, celotna kompozicija benda pa je njegov glas prijetno podpirala s čvrstimi elementi pravega indie-ja. Indie, ki je dišal po prvobitnem žanru, brez poziranja. Zagotovo kakovosten bend, kakovostna glasba in kakovosten nastop.
Omenimo pa še sramežljivo dekle Julie Doiron, ki je nastopila za ogrevanje. Četudi glede na osebno izkaznico že dolgo ni več dekletce, še vedno daje takšen videz, rahlo hipijevsko, sramežljivo in prikupno, vse zavito v zanimiv folk/indie glasbeni stil.
Julie Doiron
Shearwater
Ni komentarjev:
Objavite komentar